Скачать с ютуб Sedeča meditacija (zavedanje dihanja) - Žan Rojc в хорошем качестве

Sedeča meditacija (zavedanje dihanja) - Žan Rojc

OPIS VAJE Večino časa nismo v stiku z dihanjem, je pozabljeno in obstaja samo zase. S sedečo meditacijo z zavedanjem dihanja se vadimo v tem, da dihanje pogosteje opazimo. Opazimo lahko, kako se dih spremeni s spremembo našega razpoloženja, misli, položajev ali gibov telesa. Dihanja nam ni potrebno nadzorovati. Samo opazujemo in spoznavamo ga kot prijatelja, s sproščenostjo in zanimanjem. Meditacija ne vključuje odrivanja misli stran ali izolacije od misli, da bi utišali svoj um. Ne želimo ustaviti misli, ko te prihajajo v naše zavedanje. Preprosto jim dajemo prostor, opazujemo jih kot misli in jim dovolimo, da so. Dihanje uporabljamo kot sidro za opazovanje, ki nas opominja, da ostajamo prisotni in nepresojajoči. ----- SPLOŠNO O PRAKSI ČUJEČNOSTI Osnovni namen prakse čuječnosti je razvijanje nepresojajoče pozornosti ter učenje zavestnega usmerjanja pozornosti. Namera čuječnosti je v osnovi 'raziskovanje', zato so vaje navadno brez glasbene podlage in čustveno nevtralne, saj nimajo namena sproščanja ali prevelikega vpliva na naše doživljanje. Čeprav je sprostitev ali določeno ugodje lahko prijetna posledica vadbe, to ni cilj ali samoumevna posledica meditacije. Več o čuječnosti: https://www.cujecnost.org/cujecnost/ Vaja Svetuje se, da si dnevno jemljemo čas za meditativno prakso; prostor in rednost meditacij sta pomembni orodji pri razvijanju zdravih navad. Motilcev se je nemogoče popolnoma znebiti, to je življenjsko. S tem razumevanjem skušamo pri praksi čuječnosti sprejemati dane okoliščine in jih vključujemo v prakso kot del pojavov, ki se jih lahko zavedamo. Praksa čuječnosti je enaka učenju vsake nove veščine ter kliče po vztrajnosti in potrpežljivosti. Previdnost Praksa čuječnosti lahko v nas prebudi tudi dolgo speče spomine, čustva in občutke, ki so doživljajsko neprijetni. V takšnem primeru lahko vadbo prekinemo in se posvetujemo z učiteljem čuječnosti, zdravnikom ali strokovnjakom s področja duševnega zdravja. V določenih primerih je bolje, da čuječnost razvijamo v individualnih srečanjih s psihoterapevtom ali v prilagojeni skupini, še posebej če so prisotni aktualni panični napadi, posttravmatska stresna motnja, odvisnost od drog, depresija, psihotične ali druge duševne motnje. Opozorilo Ne poslušajte tega posnetka med vožnjo ali med upravljanjem strojev.